Romanje v Vreme - poročilo

»Glej, menil sem, da mogel bi živeti

brez tebe kdaj, brez svojega Boga ...
A naj li rastejo vonjivi cveti

brez solnca sredi jasnega nebá?
Zato prešini me, o Bog, zaneti

mi večni žarki ogenj v dnu srca!«

Dragotin Kette

Nad vsemi polji, nad vsemi dolinami, srebri se megla.

srebri se megla.

Tu sem kot orel med sinjinami

blizu Boga.

Srečko Kosovel

Na Romanju viške župnije k Mariji vnebovzeti v Vreme 12. avgusta 2023 je 50 romarjev v starosti 6 do 88 let najprej obiskalo Prem, rojstni kraj Dragotina Ketteja in si ogledalo tamkajšnji grad. Pot nas je potem vodila skoraj do Sežane, kjer se je rodil pesnik Srečko Kosovel, približno toliko let za Kettejem, kot je kilometrov od Prema do Sežane. Oba v učiteljskih družinah; oba z globokimi mislimi o Bogu. Prvi je dočakal 23, drugi pa 22 let.

Vremska cerkev Pri fari, na polotoku, ki ga obliva reka Reka, je z okolico milostni kraj, kjer se je Božjemu klicu odzvalo dosti ljudi. Sem so v prejšnjem stoletju za Veliki Šmaren romali iz Istre, Vipavske doline, s Pivke, Krasa in Brkinov. Cerkev je bila še pred četrt stoletja zapisana propadu, saj ji je Reka spodkopavala temelje. Prezbiterij s freskami iz 15. stoletja je imel centimetrske razpoke. Brežina se je posipala in prepad je že dosegel cerkev. Videli smo, kaj so z Božjo pomočjo naredili občina, država in župljani. V župnišču je Skupnost srečanje, kjer se s posledicami odvisnosti borijo mladi s cele Slovenije. Vreme so rojstni kraj bratov pisateljev Bogomirja in Franceta Magajne. Naš župnik, voditelj romanja, pater Pepi, je v homiliji poudaril, da kristjan potrebuje poleg svoje še dve materi: Devico Marijo, Mater Cerkve in Cerkev, ki nas rojeva za večno življenje in za Boga. Marija nas uči poslušati Boga, njegovo voljo v življenju… Domačin Peter nam je povedal nekaj o zgodovini cerkve, vodja skupnosti, pa predstavil življenje v njej. Pogledali smo tudi, gospodarska poslopja s hlevi in pozdravili ovce, krave, kokoši, …. in traktorje.

V Lokvi nas je domačin Srečko, katerega muzej po številu eksponatov krepko presega državne muzeje, z izredno ljubeznijo do teh krajev in slovenstva, povedel skozi zgodovino kraja, nam razkazal trg s cerkvijo in turškim stolpom, kapelo iz templarskih časov, znameniti limoški križ iz 12. stoletja (najstarejši v Sloveniji) in cerkev sv. Mihaela s poslikavo Toneta Kralja, iz katere žarita narodna zavest in sočutje s trpljenjem tukajšnjih ljudi pod fašizmom. Dušo in telo smo si privezali z obilnim in okusnim kosilom, s katerim so nam prijazno in hitro postregli v gostilni Sila pri pršutarni.

Spustili smo se v čarobno Vilenico, najlepšo kapniško jamo v Sloveniji in najstarejšo turistično jamo na svetu – že skoraj 400 let sprejema obiskovalce. Leta 1633 jo je lastnik grof Petač dal v upravljanje lokavski župniji. V 18. in 19. stoletju so jo obiskali slavni naravoslovec Balthasar Hacquet, kralj Neaplja in Sicilije Ferdinand, cesar Leopold II. , cesar Franc I., saški kralj Friderik II. itd. Od leta 1986 gostí mednarodnl literarni festival Vilenica – srečanje pesnikov in pisateljev iz vse Evrope.

Na koncu romanja smo svoje prošnje in vtise izročili Lurški Mariji v tišini kraške doline pri Lipici. Karel Grunn, ki je vodil kobilarno, je tu ozdravel od tuberkuloze. V zahvalo je dal v skalo vklesati kapelo z Marijinim kipom. Ljudje, predvsem s Tržaškega, so množično romali sem in bili deležni številnih čudežnih ozdravitev. Po drugi svetovni vojni jo je zaraslo trnje, dokler ni zanjo izvedela klekljarica Julka Fortuna iz Podlipe pri Vrhniki. Dala je pobudo, začela čistiti in danes je to spet dragocen milostni kraj.

Zapisal: Drago Čepar