ŽUPNIJSKO MEDGENERACIJSKO ROMANJE k Svetemu Vidu (pri božjem služabniku Antonu Strletu)
v soboto 22. 10. 2022 (Rakitna, Sv. Vid, Osredek)
Stari starši in vnuki, drugi družinski člani, katehistinje ter gospod župnik smo se na romanju dva dni po devetnajsti obletnici smrti Antona Strleta (21. januar 1915, 20. oktober 2003) najprej ustavili na Rakitni. Ogledali smo si jezero ter repliko 64 m dolgega jambora, ki so ga pred 128 leti posekali v bližini in potem po snegu tovorili preko Cerknice in Planine do Trsta. Za pot so potrebovali slab mesec, decembra leta 1893 in januarja leta 1894. Izmerili smo obseg jambora na debelejšem koncu in mu namerili 266 cm, premer pa 89 cm.
Sveto mašo je daroval gospod župnik p. Pepi v župnijski cerkvi pri Sv. Vidu (846m n. v.). V homiliji je povedal, da je to župnija Božjega služabnika Antona Strleta, svetniškega kandidata, ki je rojen v vasi Osredek. Njegovo novomašno geslo je »Povsod Boga«. Predstavil je življenje in svetniški lik tega duhovnika, teologa, profesorja, prevajalca, … Ker je napisal knjigo Mladec Kristusa Kralja, življenjepis mladega mučenca Lojzeta Grozdeta, je bil po vojni razglašen za 'sovražnika ljudstva'. Šel je skozi trpko izkušnjo zaporov, ki so hudo prizadeli njegovo zdravje. Sotrpinom je ostal v spominu kot človek molitve, študija in vestnega dela, 'odsedel' je pet let in se v zaporu naučil na pamet Sveto Pismo. Na to obdobje svojega življenja je gledal kot na čas notranjega prečiščenja. Seznam njegovih del obsega 45 knjig in skript, 75 razprav, 100 člankov in 36 prevodov. Načelo "Nikogar ne sodim po svojih zamislih, ker mi je že dolgo jasno, da se mora človek ravnati po Božjih zamislih," je bilo vodilo njegovega svetniškega življenja. Za tega svetniškega duhovnika je marca 2014 stekel škofijski postopek za njegovo razglasitev za blaženega. Uradni zaključek škofijskega postopka za beatifikacijo božjega služabnika Antona Strleta je bil 21. januarja 2021. Gospod župnik, ki je bil njegov slušatelj na teološki fakulteti, nas je povabil k posnemanju njegovih kreposti in molitvi za njegovo beatifikacijo. Posebej je poudaril, moč vere, iz katere je osmislil tragično preživljanje časa v zaporu. Moč molitve. Znanje, ki daje moč za vsakdanje bojevanje v preizkušnjah. Svetost, ki je konkretna ni nagovorljiva v božjem služabniku, h kateremu se naj zatekamo v konkretnih potrebah življenja.
V njegovi rojstni vasi Osredek smo se sprehodili do znamenja, kjer je Anton Strle pri desetih letih zaslišal Božje vabilo. Mimo mladih jelenov ter odraslih košut in jelenov z mogočnimi rogovi nas je, preko livad in z gobami bogatih gozdov, domačin Urban, ki je že v prvem letniku gimnazije v Želimljah napisal seminarsko nalogo o Antonu Strletu, popeljal do gostoljubne turistične kmetije Strle, kjer nas je čakal topel čaj in prigrizek.
Prehitro smo se morali posloviti od gostoljubnih domačinov. Urban nas je še povedel v prelepo in vzorno vzdrževano cerkev Sv. Primoža in Felicijana. Pred njo smo izmerili tudi obseg starodavne, 400 let stare, lipe, ki jo štirje odrasli komaj objamejo. Na višini 1m smo namerili 620 na višini pol metra pa 670 cm (kar ustreza premeru 213 cm).
Ko smo prišli do avtomobilov, se je ulilo. Domov smo se vračali vsak po svoji poti, ker od tu nazaj lahko peljete domov preko Rašice, preko Kureščka, preko Cerknice ali preko Rakitne. Naprej pa ne moreš nikamor, tu so na koncu. Domačini sicer pravijo, da so na začetku.
Fotografije, ki jih je posnela Meta Pavšek, najdete na:
