Avtor: Župnija Vič Objavljeno: 29. 06. 2019

Poročilo z romanja v Drežnico 22.6.2019

Vabilo na romanje

 

K Srcu Jezusovem pod mogočni Krn,  k lepotam in spominom Soče.

 

Šest dni pred praznikom sv. Srca Jezusovega, 22.6. 2019, smo Vičani pod vodstvom gospoda župnika p. Pepija, na pobudo molitvene skupine AMC, ki jo vodi p. Zdravko, kljub napovedi obilnega dežja, poromali v cerkev, za katero so leta 1911 blagoslovili temeljni kamen z namenom, da postane vseslovensko božjepotno središče Presvetega srca Jezusovega. Načrte zanjo je naredil arhitekt H. Pascher iz Gradca, ki je nekaj let pred tem naredil načrte tudi za viško cerkev sv. Antona.  Načrt o vseslovenskem romarskem središču se potem pod Italijo ni uresničil, tako da smo ga mi pomagali uresničevati v samostojni Sloveniji. K slovenski zgodovini, bogati kulturi in prečudoviti naravi smo romali za mir in sožitje narodov in ver.

V okviru širšega in globljega duhovnega razmišljanja in molitve je gospod župnik na avtobusu in pri pridigi med mašo predstavil zgodovino in pomen češčenja srca Jezusovega za naše duhovno življenje. P. Zdravko je osvetlil takratne dosežke svetih bratov in zgodovino ter pomen duhovnosti in prizadevanj ACM ter nas vzpodbudil z zgodovinskimi zgledi pričevanja za resnico.

Drežniški župnik, letošnji zlatomašnik, gospod Slavko Hrast nas je pričakal s slavnostnim zvonjenjem, prazničnost se je nadaljevala s somaševanjem vseh treh duhovnikov in po maši z župnikovim opisom zgodovine cerkve.

Bog nam je naklonil obilen žegen tudi izpod neba, tako da smo hitro in z veseljem sledili gospodu Mirku Kurinčiču pod njegovo streho na ogled bogate etnološke in zgodovinske muzejske zbirke, ki jo je z veliko ljubeznijo ustvarjal pol stoletja.

Za sabo smo pustili umiti Krn in se podali na pot mimo groba, spomenika in prvega službenega mesta pesnika »bistre hčere planin«. Občudovali smo najbolj vodnat slovenski slap Boka. Ustavili smo se na kraju, kjer so 24. oktobra 1917 ob 2.00 avstro-ogrske sile ob pomoči nemških po skoraj poltretjem letu krvavih bojev na Soški fronti sprožile odločilno ofenzivo, ki je prinesla preboj, popoln poraz italijanskih sil in s tem konec soške fronte. V zemlji je ostalo na desettisoče kosov neeksplodiranega orožja, ki že sto let sili na plano. Leta 2016 so ga na primer tod našli 1084 kosov, to je povprečno več kot tri na dan.

Na pokopališču branilcev Rombona v Logu pod Mangartom smo se poklonili grobovom in spominu na 800 vojakov različnih ver in narodnosti. Grobovi kristjanov nosijo križ, muslimanov pa znamenje muslimanske vere. V spomeniku, ki ga je izdelal leta 1917, je Čeh Ladislav Kofránek upodobil gorskega strelca (Slovenca s  kapo s petelinjim krivčkom) in bosansko-hercegovskega vojaka (Bošnjaka s fesom), ki se podpirata. To je spomenik slovenskemu vojaku in eden od dveh najlepše in najboljše ohranjenih spomenikov žrtvam prve svetovne vojne na slovenskem ozemlju. Samo pokopališče med tihimi smrekami s pogledom na Loško steno, Jalovec, Mangart, Jerebico in Rombon pa je eden najlepših krajev nebes pod Triglavom.

29. 6. 2019                                                                                    Zapisal: Drago Čepar