Še v božičnem času se je v naši župniji sv. Antona Padovanskega na Viču začelo zunanje obeleževanje desete obletnice župnijskega, Antonovega doma (AD). Za to, da si bomo župljani še lažje ozavestili, da je AD naš in da je dogajanje v njem namenjeno predvsem nam, da ga tudi sami oblikujemo in predstavljamo svoje talente sožupljanom, je bilo dogovorjeno, da bo  za deseto obletnico v AD deset dogodkov do koledarske obletnice, v juniju 2016. 

V okviru naše župnije deluje veliko število pevskih zanesenjakov. Nekateri se s petjem ukvarjajo poklicno, večina pa je amaterjev, ki skozi leta trdega dela na vajah in koncertih dosegajo visoke standarde izvedbe programa in samozavest pri nastopanju.

Ena takih skupin so tudi članice vokalne zasedbe, ki se je v začetku delovanja imenovala Vokalna skupina Brede Šček, po slovenski skladateljici in glasbenici. Ker ljudski glas vedno najde izpeljanke, ki so lažje zapomnljive, so naše sofaranke z leti postale Šče(t)kice, kakor so se same tudi uradno preimenovale. Pridno delujejo pod vodstvom Ileane Bratuž Kacjan in so tudi medgeneracijsko ozaveščene. Za polnost zvoka in inštrumentalno spremljavo pa »zlorabijo« tudi gospoda Janeza Trilerja.

Vsako leto nas razveselijo z letnim koncertom, letos pa so nas, njihovo številno in zvesto publiko, presenetile s koncertom, katerega naslov je bil »PRESENEČENJE«. Pa ne le zato, ker so ga pripravile v prej kot enem letu po preteklem koncertu, ampak, ker so v goste povabile glasbenike, ki na slovenskem glasbenem prizorišču na področju ustvarjanja ljudske - etno glasbe pomenijo vrh. Po spletu dogodkov in milosti so se Ščekicam na odru pridružili Prifarski muzikanti.

Običajno so takile zapisi le opis dogodka (koncerta) samega, meni pa se zdi pomembno, da skupaj pogledamo tudi v zakulisje, oziroma v čas, preden so 23. januarja 2016, ob 19.uri, v dvorani AD ugasnile luči in sta gospod Janez Triler in gospod Mitja Ferenc zapela skladbo Dušana Velkavrha in Jureta Robežnika, Presenečenja.

Članice, pevovodkinja in moški član so se na dogodek pripravljali že od samega začetka sezone 2015/2016. Najprej seveda programsko in pevsko, hkrati pa so ves čas razmišljali še o sceni, programu, garderobi in ostalem kar spada k takemu dogodku. Veliko ur je bilo prebitih v razmišljanju, piljenju, usklajevanju in prerekanju okrog tega, kako bo koncert potekal. V zadnjih tednih pa je bilo vključenega tudi veliko neposrednega dela pri izdelavi scene, garderobe in postrežbe nastopajočih po koncertu. Elemente za na sceno, ki je kazala naravni cikel od zime do poletja, od novega leta do poletnega solsticija, so članice izdelale same. V AD je skoraj vsak večer kakšna prireditev, zato je nemogoče dvorano za posamezni dogodek pripraviti prej kot šele zadnji predvečer, včasih pa res šele na dan dogodka. Ščekice so tokrat sceno lahko uredile na predvečer, a z nemajhno skrbjo, saj je čez dan potekalo v dvorani še srečanje za starše prvo obhajancev. K sreči se sceni ni zgodilo nič in je v zgodnjem popoldnevu odpadla skrb. Ob 15. uri so začeli prihajati gospodje od Prifarcev, gospe od Ščekic, na hitro so uredile še zadnje malenkosti na odru, uredile prostor za pogostitev nastopajočih po koncertu, se oblekle v koncertno garderobo, maskerka ni bila brez dela, vsi izvajalci so imeli še »generalko«, ob 18. uri pa so v AD že prišli prvi nestrpni obiskovalci, ki so se bali, da bodo ostali brez sedežev.

V zakulisju se je trema povečevala, a to ni vplivalo na vzdušje, ne na odru, ne v dvorani. Gospodoma so se na odru pridružile gostiteljice večera. Potem, ko so skupaj zapeli uvodno pesem do konca, je povezovalka večera, gospa Rosvita Pesek, na kratko predstavila vsako članico z lastnostmi, ki jih najbolj opredeljujejo, oziroma kot se same vidijo. 

Program se je nadaljeval s skladbami, ki so jih zapele Ščekice in gospod Triler. Na oder so prišli Prfarci in skozi besedo in predvsem pesem predstavili sebe in svoje delovanje. V nadaljevanju je na kratko spregovorila gospa Bratuž Kacjan. Od nje smo tudi izvedeli, kako je prišlo do sodelovanja obeh glasbenih skupin. Povezuje ju ravno ona sama, saj je eden od njenih učencev tudi gospod Ferenc, ki je na vprašanje, če bi hotel kdaj zapeti s Ščekicami odgovoril, da bo pripeljal s seboj tudi Prifarce. Tako smo bili vsi na račun gospe Ileane deležni vrhunskega glasbenega večera. V nadaljevanju so vsi glasbeniki zapeli nekaj znanih pesmi skupaj, »pomagali« pa smo jim tudi mi v publiki. Pred zaključkom je nekaj besed spregovoril še domači župnik, p. Marjan Čuden, se zahvalil  izvajalcem, nas pa povabil na naslednje dogodke, ki bodo obeleževali deseto obletnico AD.

Večer je minil kot bi mignil v ozračju veselja, optimizma in zadovoljstva s tem, da smo Slovenci, ki nas ne sme biti strah za prihodnost, saj imamo veliko razlogov za ponos, kamor koli pogledamo, le oči, ušesa, srca in duše moramo imeti odprte.

Utrinke od prej in vmes, si lahko pogledate na dveh povezavah: povezava 1,  povezava 2.

Matej Sojar, februar 2016