Duhovni voditelji fantov, ki ministrirajo v treh frančiškanskih župnijah v Ljubljani (Marijino oznanjenje, sv. Frančišek in sv. Anton Padovanski), so svoje ministrante povabili na romanje ob zaključku božičnega časa.

Ne prezgodaj zjutraj jih je avtobus pobral v domačih župnijah. Na koncu Tržaške ceste v Ljubljani so zavili proti jugovzhodu, oziroma na Dolenjsko. Po dobre pol ure vožnje so se ustavili na Baragovem trgu v Trebnjem. Ob prihodu je kraj objemala megla, ki pa se je med kratkim postankom počasi začela dvigati. Žal pa tisti dan kaj veliko sonca ni bilo videti. Ogledali so si župnijsko cerkev, kjer so na zvoniku opazili prvo sončno uro tistega dne. Pred cerkvijo je tudi kip drugega »slavnega« nadškofa, ki je bil rojen v tej župniji, Alojzija Šuštarja. Ta je močno zaznamoval čas v naši domovini v obdobju osamosvojitve in začetkov naše samostojne države. Prvi je bil Friderik Irenej Baraga, misijonarski škof med severnoameriškimi Indijanci.

 Naslednja postaja romanja je bila cerkev Marije Pomočnice na Zaplazu, kjer ležijo relikvije blaženega Alojzija Grozdeta. Njemu je posvečena tudi stranska kapela, ki jo je z mozaikom opremil priznani slovenski umetnik, ki deluje v Rimu, p. Marko Ivan Rupnik. Tukaj so ministranti sodelovali pri sveti maši, ki so jo darovali p. Gregor, p. Jan in domači župnik Marko Japelj. Po maši je gospod župnik prijazno razložil simboliko mozaika v Grozdetovi kapeli. V parku ob cerkvi so si ministranti še privezali dušo z malico iz popotnega nahrbtnika.

 Pot jih je vodila še naprej proti vzhodu, skozi Novo mesto v Dolenjske toplice, kjer so se namočili v termalni vodi. Po dveh urah vodnega veselja so se odpravili v dolenjsko prestolnico, kjer je ob cerkvi svetega Lenarta tudi frančiškanski samostan. Domači patri so jih sprejeli s pico in čajem, saj voda zlakotni. Fantje so hvaležno pomazali vse, kar je bilo ponujeno na mizah. Po kratkem oddihu je p. Krizostom ministrante peljal skozi križni hodnik v Lurško kapelo in v cerkev. Potem so šli romarji pogledat še novomeško stolnico svetega Nikolaja. Letos Dolenjci praznujejo deseto obletnico samostojne škofije. Ob tem jubileju so postavili Sveta vrata, skozi katera so fantje vstopili v cerkev. Pred tem pa so slišali še kratek življenjepis ljubljanskega nadškofa Antona Vovka, ki je močno trpel za časa komunističnega preganjanja slovenskega krščanskega naroda po 2. svetovni vojni.

Na nasprotnem bregu Krke jih je čakal avtobus, ki se je na poti proti domu ustavil še v enem, s krščansko zgodovino našega naroda močno povezanim krajem, Stični. V baziliki so imeli patri večerno molitev, zato so si ministranti v tišini ogledali veličastne jaslice, ki so zavzemale celotno stransko ladjo v cerkvi.

 Fantje so se razšli s prijetnimi vtisi in v pričakovanju, da bodo še skupaj poromali ter tako spoznavali slovenske krščanske korenine.

 Februar 2016