Pokojni papež Frančišek nas je vzpodbujal: »Pojdite na obrobje!« Tudi v svetem letu.
In smo šli - z obrobnih Brkinov, kamor smo romali lani, v Slovensko Istro.

Zahvale in prošnje smo izročili Mariji Vnebovzeti na Vzročku (izvir Rižane), kjer nas
je prijazno sprejel župnik Milan Stepan. Prosili smo jo za blagoslov ter priprošnjo
naših načrtov. Voditelj romanja, p. Pepi, je 51 romarjem v homiliji predstavil lepoto
Božje ljubezni; Jezusa, ki daje luč in upanje in čaka, da mu odpremo srce. Paziti
moramo, da bo srce čisto. Marijino je najčistejše. S takim srcem živimo mirno, polno
in bogato življenje. Uči nas, da ne moremo vsega razumeti; da Bog, ko smo nemočni,
prevzema naše breme; da je najpomembnejše biti veren, ljubeč, preprost in predan
Jezusu. Táko srce je imela tudi današnja godovnjakinja sv. Edith Stein – sv. Benedikta
od Križa.

S socerbskega gradu smo pogledali dol na Trst, se spustili 25 metrov globoko v
Sveto jamo do edine cerkve v Sloveniji, ki je v jami; v njej je živel sv. Socerb. Freske
v Hrastovljah so nas spomnile na enakost v zadnji uri, istrska ušesa pa, da je treba,
kot pravi sinoda, več poslušat. Nismo se branili niti postanka ob fontani refoška v
Marezigah s čudovitim pogledom dol na Koprski zaliv.
Romali smo tudi k ljudem, Šavrinom in Šavrinkam, njihovi zgodovini, kulturi, boju
za vero in slovenski jezik, njihovemu pesniku, duhovniku iz Kubeda, Alojzu
Kocjančiču. Ob spomeniku Šavrinki nam je soimenjakinja pesnikove matere tako
doživeto predstavila njegovo pesem Kubejskim Šavrinkam, da smo pri zadnji kitici

»O, Ančka Šavrinka, ki si me jemala
s seboj še pred rojstvom po trdih poteh,
zdaj spiš pod gomilo … a slika ostala
je tvoja mi v srcu in – v vlažnih očeh.«

tudi mi imeli solze v očeh. Pesnik o sebi in svoji Istri pravi:

»Ko grem prek tvojih goličav,
o Istra, prek ožganih trav,
čez kamen, trn, pritlikav brin,
te kličem kakor mater sin;
ko zrem v razbičan tvoj obraz,
zavem se: tak sem tudi jaz.«

P. Pepija pa smo na nove naloge pospremili takole:

Od daleč spoznaš ga po vitkemu stasu,
Po drži duhovni, blagemu glasu.
Je Štajerc, ki išče Brkine na Krasu.
Si k Bogu nam vodil otroke in vnuke,
Jim dajal korajžo, življenjske poduke.
Zdaj, ko drugje boš podpiral ambon –
Bog naj Te varje in Sveti Anton.

Drago Čepar