Prešernov Krst pri Savici

Polna dvorana Antonovega doma na Tržaški cesti na Viču v Ljubljani je 16. 10. ob 19.45 pričala o veliki podpori Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, ki sta ga poudarila tudi kleni predsednik Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva Lovro Sodja z nagovorom in gostoljubni uvodničar p. Pepi Lebreht s prijaznim pozdravom.

Krst pri Savici je seveda kanonsko besedilo slovenske književnosti, s svojo vsebino in zgradbo (posvetilni sonet Matiji Čopu, Uvod v tercinah in Krst v stancah) razpira ne le zgodovinske teme pokristjanjevanja, deviške zaobljube, nacionalnega ponosa in boja za obstanek, ampak večne teme vere, povezanosti, ljubezni, samozavesti, odpovedi, boja za obstanek. Pesnitev je Prešeren napisal v svojem zrelem ustvarjalnem obdobju leta 1835, izšel pa je kot njegova prva samostojna knjiga 1836. leta. Krst je v nadaljevanjih izšel tudi 1844. leta v Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novicah, v Poezijah 1847 pa je Krst kot najbolj zapleteno in najobsežnejše delo v knjigi natisnjen zadnji, saj se v Poezijah težavnost ubeseditev stopnjuje: Pesmi, Balade in romance, Različne poezije, Gazele, Sonetje in Krst pri Savici.– Dominik Smole v svoji drami (1969) dogajanje nadaljuje po Prešernovem Krstu, in sicer v Ogleju, in tako spremeni Prešernov zaključek, po katerem se Črtomir in Bogomila ne vidita več.

Čeprav iz obdobje romantike v slovenski književnosti srednješolcem predstavimo tudi Urbana Jarnika, Miho Kastelca, Jovana Vesela Koseskega, Stanka Vraza, Janeza Ciglerja, Josipino Turnograjsko, Matijo Čopa, Janeza Bleiweisa in Antona Martina Slomška, še vedno največ časa posvetimo Prešernu, posebej še Krstu pri Savici. Odslej bomo odlomke ali celoto lahko predvajali z nove zgoščenke: recitira župnik v Bilčovsu, dekan dekanije Borovlje in predsednik KKZ v Celovcu Janko Krištof, avtorsko glasbeno spremljavo na klavir, spojeno z besedilom, je skomponiral Tonč Feinig; z občutkom za stopnjevanje dogajanja ter za občutja dialogov, refleksij in opisov recitiranega besedila je projekt režiral Aleksander Tolmaier. Gledališki dogodek, ki smo mu pozorno sledili, saj nam je vsak trenutek povezoval čute in odpiral nove asociacije.

Katerega od recitalov Janka Krištofa ste doživeli?

Duhovno kulturni dogodki Janka Krištofa opozarjajo na lepoto besede: slovenske, svetopisemske; tiste, ki gre do srca. Njegovi soustvarjalci so glasbeniki in režiser Aleksander Tolmaier. Z velikim spoštovanjem in strahom, kajčekajnarobepovem, jih na kratko predstavljam.

A inu O (2008, Janko Krištof, orgle Andrej Feinig). Svetopisemske pripovedi v stari slovenščini in drugih jezikih so spomin na Primoža Trubarja, svetega Pavla, na stare zapovedi s Sinaja; so opomin, kako nam Beseda še vedno pomaga stati inu obstati. PAVEL, APOSTOL (2009,  Janko Krištof, Kristijan Filipič in Roman Pechmann). Besedila prerokov Jeremije, Izaije in Ezekiela so postavljena v današnji svet in sodobne stiske. Leto vere je bilo aktualizirano z besedili prerokov Jeremije, Izaije in Ezekiela. Če je Janko Krištof kmet, cestni delavec, znanstvenik, novinar, klovn ali umetnik, vedno je enako verodostojen in naš. ANTON MARTIN SLOMŠEK, Beseda dá besedo (2010, Janko Krištof, orgle Andrej Feinig). Lepota slovenščine, njenih domačih podob, oživlja rodoljubje, „ne zaničuje starine pa tudi novin v svojem jeziku ne zametuje“. »Materin jezik je prvi božji dar. Zanj moramo skrbeti pred vsemi drugimi jeziki, da ga častimo, likamo, da radi slovensko govorimo, prepevamo in se veselimo.« SAMO PREŠEREN, Večeri slovenske poezije (2012, Janko Krištof, klavir Andrej Feinig) Lenora. Sonetni venec. Pod oknom, Orglar, Turjaška Rozamunda, Zdravljica. Romantika? Realizem? Uglašenost glasbe, recitirane besede in lucidne misli. CHARLES DE FOUCAULD (2013) Charles de Foucaulda v živo. Ne le zaradi nove knjige, zaradi skromnosti, življenjskih preizkušenj, iskanj in najdevanj, v katerih se lahko (z)najdemo tudi sami. Meditacije, zapiski, pisma in pesmi malega brata Karla. Prostor in čas za milost v nas in okoli nas. Prerok, Svetopisemski recital (2013, Janko Krištof, Paulos Worku & Kerstin Zirgoi). Za svoj srebrnomašni jubilej je umetnik pripravil predstavo Prerok: besedila prerokov Jeremije, Izaije in Ezekiela, spet postavljena v današnji svet, živa in aktualna. NJEGOVO OBLIČJE, (2016, Janko Krištof, Lena Kolter (violina), Simon Boštjančič (kitara), Lara Ogris (kitara). Tokrat gre za evangeljske odlomke, ki govorijo o božjem usmiljenju, opozarjajo na lepoto naše vere. » Ko sem že izbiral evangeljska besedila s sporočilom usmiljenja, je papež naznanil jubilejno leto, zato pravim, da se je »zlilo«, pravi avtor, ki ga očitno besedila sama najdejo o pravem času.

»Na usmiljenju naša vera stoji in pade, odpuščanje je najtežje in hkrati najlepše dejanje.«

»Z nobeno pridigo ne morem ljudi tako močno nagovoriti v srce, kot jih skupaj s soigralci-glasbeniki nagovorim s predstavo »božje besede«. SEIN ANTLITZ (Njegovo obličje) (2017, Janko Krištof,  harfa Elisabeth Goritschnig) Recital o Božjem usmiljenju Po slovenskih izvedbah so se na zvrstile predstave v nemščini.

(Zahvaljujem se gospe Zalki Kelih za pomoč pri navajanju.)

Krst pri Savici v šoli

Ena od nikoli dovolj predebatirahnih tem v šoli, tudi ob Krstu, je nasilje: vojna (… al komaj vrata so odprta …). Črtomirov govor je še vedno aktualen; da ne govorim o notranjih bojih (… potihnil ti vihar ni v prsih boja). Bratomor (Slovenec že mori Slovenca brata). Samomor (strašne mu misli rojijo po glavi, / življenje misli vzet si v slepi veri).  Kaj ga je rešilo, kaj nam pomaga preživeti, katere vrednote nas vodijo v življenju? – V vsakem oddelku, z vsako skupino, z vsemi prijatelji – podobni pogovori, ki nikoli ne usahnejo.

Večkrat se vprašam, zakaj toliko mladih tako težko sprejema odločitve. Ker je poti in informacij preveč, ker vera ni trdna, ker doma ne živijo vrednot, ker jih družba odpelje? Bogomila se odloči za krst, kasneje za Bogu posvečeno življenje, Črtomir se odloči za vero, tudi za delitev zaklada ubogim: »Kar Staroslav zlata še hrani zame, / daj ga sirotam.« Krst pri Savici opominja na naše lastne odločitve. V belo oblečeni recitator z zamolkom pred vsebinsko izpostavljenimi citati nanje opozori. Opozori z gibom roke, s korakom, s poklekom, z dotikom vode, z odmikom oči, z roko oči pokrije ali jih za trenutek zapre.

Po celem dnevu obveznosti mi je zmanjkalo časa, da bi se šla pred predstavo domov preobleč, a sem že pred začetkom na to pozabila. Recitacija z glasbo, dragocena srečanja, pogovori po njej so me prepričali, kako lahko živa predstava prebudi čustva, prečisti misli, umiri srce in zastavlja vprašanja.

Zahvala

Hvala, Janko Krištof, Tonč Feinig, Aleksander Tolmaier, da ste nam položili v naročje svojega, našega Prešerna. Hvala, Janez in Vanja Stergar, za nevidno, a očitno organizacijo, hvala Antonovemu domu za čudovit ambient in človeško toplino.

In hvala, Verena Smrtnik, za vse novice, ki jih nikoli ne morejo posredovati Nedelja, Novice, Dober dan, Koroška in facebook. Osebni stik vedno prevlada.

mag. Lidija Golc