?

ŽUPNIJA

Zgodovina

Zamisel o ustanovitvi nove župnije na Viču sega v leto 1904. Pobuda zanjo je prišla iz vodstva slovenske frančiškanske province in ljubljanski škof dr. Anton Bonaentura Jeglič jo je z veseljem pozdravil, z zadovoljstvom pa so jo podprli tudi odborniki tedanje občine Vič. Takoj nato so stekle priprave za gradnjo novega župnijskega centra, cerkve in samostana za redovnike frančiškane, ki jim je bila nova župnija izročena v dušnopastirsko oskrbo.

Frančiškanska provinca je kupila zemljišče ob Tržaški cesti na Glincah; pri tem je imela srečno roko saj je izbrana lokacija tudi prostorsko pomenila središče fare, v katero so prvotno spadala le naslelja Vič, Glince in Rožna dolina. (Ta naselja so bila predtem del župnije Marijinega oznanenja). Kasneje so se njene meje postopoma širile, tako da je danes imed ljubljanskih največja (približno 23.200 prebivalcev).

Za zavetnika nove, pretežno kmečko-delavske župnije je bil izbran sv. Anton Padovanski, in sicer zaradi socialnih prvin v njegovi svetniški podobi, nadalje zato, ker je svetnik iz fračiškanskega reda in ker ga verniki zaradi številnih čudežev posebno vneto častijo. Škof Jeglič pa je ob blagoslovitvi temeljnega kamna poudaril še en vidik: "Ker se tudi pri nas v Ljubljani širi brezverski duh, ki taji vse, kar je nadnaravnega, je toliko bolj veselo, da se ravno pred vrati Ljubljane zida cerkev na čast čudodelniku svetem Antonu Padovanskemu." Veličastna cerkev, zgrajena po načrtih graškega arhitekta H. Pascherja v novorenesančnem slogu, sprejme okoli 2000 ljudi. Prvikrat se je v njej darovala sveta maša 2. decembra 1907; na Antonovo nedeljo, 14. junija 1908, pa jo je slovesno posvetil škof Jeglič. Ustanovna listina za novo župnijo sv. Antona Padovanskega na Viču ima datum: 25. oktober 1908. Prvi župnik je bil pater Avguštin Čampa (po njem se imenuje ulica v bližine cerkve).

Opis cerkve

Zunanja dolžina je 45m, širina 22m, višina 18m; zvonik je visok 47m. na pročelju so 3 mozaiki: sv. Pavel, Jezus, sv. Peter (Innsbruck, 1916). Oltarne slike: sv. Anton (sedaj je zadaj na moški strani), Marija-sedež modrosti, sv. Jožef so delo dunajskega akademskega slikarja Kastnerja (1908). Po preureditvi prezbiterija je bila izdelana nova oltarna slika-freska z upodobitvijo sv. Antona €“ priprošnjika (akademski slikar Iz. Mole, 1960). Na ženski strani je slika sv. Frančiška Asiškega (pater Blaž Farčnik, 1925).

Poslikava cerkve. Motivi na stropu: Marijino varstvo, pastirji počaste Dete v jaslicah, ustanovitelji redov se poklonijo Sv. Trojici; v križnih ladjah so na obokih prizori iz Antonovega življenja in njegovo poveličanje v nebeški slavi; na levi steni križne ladje: Jezus-prijatelj otrok, na desni: bogati mladenič zapušča Jezusa (vsa ta poslikava je delo dunajskega akademskega slikarja J.E. kleinerta, 1913-15).

Tudi križev pot je upodobil J.E. Kleinert, 1910 (kop. po Feuersteinu). Na prižnici so upodobljeni 4 evangelisti (Kastner, Dunaj, 1908).

Freske in barvna okna v krstilnici so delo akademskega slikarja S. Kregarja (1964).

Na glavnem oltarju so 4 leseni kipi (levo; sv. Ana in sv. Elizabeta, desno: sv. Frančišek As. in sv. Alojzij); pred prezbiterjiem sta dva lesena kipa, Srce Marijino in Srce Jezusovo (kipar I. Pengov, 1908-09). V nišah ob vhodu v cerkev sta kipa sv. Antona Padovanskega (z nabiralnikom "Kruhki sv. Antona za uboge") in Marije (1912).

Orgle so delo orglarskega mojstra Ivana Milavca (1912).

Od štirih bronastih zvonov (Samassa, Ljubljana, 1907) je tri vzela prva vojna. Sedanji bronasti zvonovi €“ razen najmanjšekga prvotnega G-zvona €“ so iz leta 1923 (D- in E-zvon) oziroma iz leta 1932 (C-zvon).